Ob šestih zjutraj je najprej zadišalo po jutranji kavi. Z Blažem malo počvekava, ravno toliko, da se zdani, nato pa brž v zatrep Repovega kota. Dostop je minil kot bi mignil in že se jugovzhodna stena Planjave postavila na ogled. Pred nama se bohoti smer Humar-Škarja. Ker naju je sonce ves čas spremljalo, ni bilo bojazni, da bi v spodnjem delu kaj nohtalo. Skala za prste obliznit, prehodi lepi in smiselni (vendar se tudi le-te, z lahkoto da malce olepšat! Je že prav, da se tudi kolena za spoznanje omehčajo :) ). Zajeda pa - da se srce nasmeje! Edina slabost, kot pravi Mihelič, so prostrane grede, ki ohromijo bit stene. Levi izstopni kaminček je bil moker, zato sva izstopila po desni poki. Tudi tu sva krenila malce po svoje, namesto da bi se držala rahlo v levo, naju je vleklo v desno. S pomočjo plataste prečke sva le dosegla vrh smeri. Vreme se je poslabšalo, zato sva se odločila, za čimprejšnji povratek v dolino. Super dan je bil! FotoUtrinki
 |
| Aha, tkole to gre! |
 |
| Iz trojke hitr rata kej tazga ;) |
 |
| Malo gimnastike ne škodi :) |
 |
| Uživancija v zajedi :) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar