Alpinistična šola je šla počasi h koncu, da pa je uspešno opravljena, moramo seveda narediti izpite - tako praktične, kot tudi teoretične, ki zajemajo zimsko in letno tehniko. Zraven sodi tudi izpitna tura. Le to sem uspešno opravila 5. julija. Z Damjanom Kočarjem sem plezala Zgornji steber (IV-/II-III, 160 m) s Šijo Brane (I-III, 300 m), za sestop sva si izbrala Bosovo grapo (II, 500 m). Tako sem postala mlajša pripravnica, kar pomeni, da sem dobila zeleno luč za nabiranje vzponov - od tega dne dalje, mi je dovoljeno plezati v vodstvu. Z alpinistom Janezom Levcem sva se še tisto soboto podala v Severno steno Triglava. Preplezala sva Nemško smer s Zimmer - Jahnovim izstopom (IV-/III, 800 m). Kolegi z AO Kranj niso mogli prehvaliti Begunjske Vrtače in njene slavne Šentanske smeri (V+/III-IV). S Klemnom sva ugotovila, da je zares markantna. Z Dejanom sva plezala tudi v Klemenči peči (Sarty: V+, 110 m); Snorky: VI-/V+, 110 m). 18.7. sem se znova vrnila v dolino Vrat, tokrat v Zahodno Triglavsko steno. Z Maretom sva plezala Spominsko smer Sandija Wisiaka (V, 600 m). Da ne bom imela samo moške družbe v hribih, sva se tudi s Katjo zmenili, da nekaj splezava skupaj. Ker sva bili časovno omejeni, sva se odločili za Veliki vrh nad Dleskovško planoto.Torej - kratko in sladko! Plezali sva Sončno smer (IV+, 100 m). Gre predvsem za platke, moram pa priznati, da sva smer malce začinili, saj sem v drugem raztežaju krenila preveč v desno. Strinjali sva se, da je najina varianta nekoliko težja od omenjene smeri...julijski plezalni utrinki so na voljo v galeriji..
Ni komentarjev:
Objavite komentar