Ne morem iz svoje kože. Zopet Triglavska stena. Tretjič v dobrem mesecu. Kaj vem kaj me vleče tja...neverjetna energija? Zagotovo ;) Matija Klanjšek (AO Kranj) nama je priporočil Bavarsko..in ni nama bilo treba dvakrat reči. Okrog sedme zjutraj sva bila pred vstopom v smer. Rašičani so že bili v polnem teku. Dve navezi sta že plezali, ena se je ravno pripravljala na štart. Sprva sva začela s plezanjem takoj za njimi, ker pa je bila gneča na štantu, sva se odločila da si bova vzela čas. Spodnji del je res uživaški, saj ponuja kompaktno skalo velikega naklona, na vsakem raztežaju postreže s kakšnimi težavami...skratka, vriskaš od sreče! Pa vendar ni vse potekalo gladko. Mogoče skica v vodničku ni ravno najboljša...kaj pa vem :/ Še predno sva dosegla dno Črnega grabna, sva krenila v levo. In to kar pošteno v levo! Dva raztežaja. Zavedlo naju je sidrišče in urejeno vmesno varovanje s klini - prečila sva po Gorenjski smeri. Strmo navzgor se zablešči klin. V njem vponka. To naj bi bila plata ocenjena z II? Niti pod razno! Pa vendar sva poskusila. Do klina z vponko, se vpela, vendar prehod ni bil ravno najboljši - krušljiv in previsen. Poskusim še po levi steni, kjer najdem dva klina..Strmo, krušljivo...psiha na top! Nekako se zbašem čez, trenje mi dela preglavice, za povrh pa še - podrtija od podrtije...niti ene poke za frende, kamorkoli sem zabila klin, se je razsulo..Nekako le najdem dve poki, naredim štant. Klemen pripleza do mene, jasno nama je bilo, da sva krenila s smeri. Začela se je pot v neznano! Nadaljuje Klemen in išče čim bolj logične prehode. Vmes naleti na nekaj klinov - skopa postrežba, sicer pa kako naj le ne bo, saj praktično nikjer ni bilo možno urediti vmesnega varovanja. Vsaj tam so bili, čeprav oviti v pajčevine. Važno, da je nekdo pred nama tu že bil! Po treh raztežajih plezanja "kar nekje" sva prišla do široke gredine, ki je peljala tako v desno kot v levo. Nadaljevala sva v levo, vseskozi sva sledila klinom. Stezica naju je pripeljala do znanega dela - Wagnerjeve grape. Super! Pa sva rešena! Nadaljevala sva po grapi navzgor, izstopila po Zimmer-Jahnu. Sestopila sva čez Prag - v soju zvezd in čelke. Pa sva jo dobila - lekcijo! Čim preje, tem bolje! Po analizi smeri v vodničku, sva najverjetneje plezala del Spominčice (redko plezana smer, nepreverjena ocena nekje do V, A0)
Ni komentarjev:
Objavite komentar