Ker sva se s Klemnom malce predolgo zadržala v brlogu, je Triglavska stena padla v vodo. Zato je bilo treba iti malo bližje. Na Jezersko. Velika Baba. Kratek, položen dostop. Imenitno, kompaktno plezanje. Na trenje, kot nalašč zame. Smer je opremljena s svedrovci, pa tudi za orientacijo je super poskrbljeno. No, kar malce kičasto! Ker sva imela 80 metrsko vrv, sva po večini vlekla po dva raztežaja skupaj, kar pomeni da sva imela opravka s trenjem. Pa nič zato, treba se je kalit :) Za nama so bile še tri naveze. Ker nama je bil dež za petami, sva se odločila, da se na vrh ne povzpneva. Sestopila sva po ferrati do koče na Ledinah. Vmes naju je kar dobro napralo, tako da naju je topel čajček z dodatkom kar dobro ogrel. Za dušo pa sva poslušala še izjemen koncert klasične glasbe. Tako malo je potrebno, da je dan popoln! FotoUtrinki
Ni komentarjev:
Objavite komentar